"Problematičen" člen o prostočasnih aktivnostih: na ZZZS bi ga črtali

Člen o prostočasnih aktivnostih, ki je dvignil kar nekaj prahu, daje ZZZS pravico zahtevati povrnitev stroškov zdravljenja, če se zavarovanec poškoduje zaradi izvajanja prostočasne aktivnosti s povečanim tveganjem za zdravje in varnost. Seznam prostočasnih aktivnosti naj bi določil zakon o varnosti prostočasnih storitev, ki ga pripravljajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Namestnik predsednika skupščine ZZZS Jakob Počivavšek je po seji povedal, da se jim omenjeni člen zdi problematičen, saj ni dovolj jasen. V razpravi pa je dejal, da povezava z zakonom o varnosti prostočasnih storitev ni ustrezna, saj naslavlja odgovornost komercialnih ponudnikov takšnih dejavnosti.

"Tukaj pa govorimo, da se posamezniki bodisi preko teh izvajalcev bodisi sami ukvarjajo s tveganimi prostočasnimi dejavnostmi, za katere v tem trenutku niti ne vemo, katere vse bi bile. Ob tem posegamo v njihove pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je problematično," je opozoril.

Po njegovih besedah pa skupščina podpira jasnejše pogoje za imenovanje članov organov zavoda in generalnega direktorja. "Opozorili pa smo, da bi bilo na ravni zavoda treba opredeliti tudi pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in pozvali, da bi moral biti obvezni zdravstveni prispevek določen progresivno," je dejal.

Vodja področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemen Ganziti je v predstavitvi mnenja ZZZS naštel, da na področju virov financiranja zavoda podpirajo delno proračunsko varovalko, dodatno financiranje iz proračuna in uvedbo prispevka za otroke. Predlagajo pa jasnejši zapis, kaj krije državni proračun in prenos pobiranja vseh prispevkov na Finančno upravo RS (Furs).

Novela bi ZZZS prinesla dodatnih 330 milijonov evrov

Ocenjujejo, da bi takšna novela ZZZS prinesla dodatnih 330 milijonov evrov, in sicer 290 milijonov iz dodatnih prispevkov, predvsem za otroke, in 40 milijonov zaradi prenosa nekaterih plačil na državni proračun.

V ZZZS podpirajo tudi zakonsko ureditev, da zavod samostojno določa modele plačevanja in izvaja celovite stroškovne analize. "Za razliko od ministrstva pa ne želimo, da se to dela obdobno oziroma periodično, saj bo zaradi kompleksnosti sistema stroškovnih analiz to obdobje v zakonu težko določiti," je dejal Ganziti.

Osnutek novele natančneje določa tudi pristojnosti organov ZZZS, kar podpirajo. Ne podpirajo pa določbe, da mandat članu skupščine predčasno preneha, če ni navzoč na treh zaporednih sejah. Ne strinjajo se tudi z omejitvijo na dva zaporedna mandata za člane skupščine in generalnega direktorja.

Na področju nadzorov podpirajo povečanje pristojnosti ZZZS, a predlagajo nedvoumno opredelitev vrste in vsebine nadzora ter uporabo pogodbenih kazni in ne glob. Opozarjajo tudi, da v osnutku ni jasne razmejitve med strokovnimi nadzori drugih organov in predlaganim nadzorom ZZZS. Ob tem predlagajo dodatni nadzor nad dobavitelji medicinskih pripomočkov.

Generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko na ministrstvu za zdravje Vlasta Mežek je ob koncu razprave dejala, da bo člen o prostočasnih aktivnostih deležen "globokega premisleka" in da obstoječa dikcija gotovo ni končna. Prav tako bodo popravili člen o plačevanju za družinske člane, saj se zavedajo, da je nejasen.

Skupščina je na seji sprejela tudi osnutek sprememb statuta ZZZS, ki med drugim predlaga vzpostavitev delovnega mesta namestnika generalnega direktorja. Osnutek bodo poslali v medresorsko usklajevanje, nato pa ga bosta ponovno obravnavala upravni odbor, ki bo oblikoval predlog, in skupščina.